Učinek delovanja ozvočenja je skupno določen z opremo vira zvoka in naknadno ozvočenjem odra, ki ga sestavljajo vir zvoka, uglaševanje, periferna oprema, ozvočenje in povezovalna oprema.

1. Sistem zvočnega vira

Mikrofon je prvi člen celotnega sistema ozvočenja oziroma snemalnega sistema, njegova kakovost pa neposredno vpliva na kakovost celotnega sistema. Mikrofoni so glede na način prenosa signala razdeljeni v dve kategoriji: žične in brezžične.

Brezžični mikrofoni so še posebej primerni za zajemanje mobilnih virov zvoka. Za lažje zajemanje zvoka v različnih priložnostih je lahko vsak brezžični mikrofonski sistem opremljen z ročnim mikrofonom in lavalier mikrofonom. Ker ima studio hkrati sistem za ojačitev zvoka, mora brezžični ročni mikrofon za zajemanje govora in petja uporabljati kardioidni enosmerni mikrofon za bližnji pogovor, da se izognemo akustični povratni informaciji. Hkrati mora brezžični mikrofonski sistem uporabljati tehnologijo sprejemanja z raznolikim sprejemom, ki ne le izboljša stabilnost sprejetega signala, temveč tudi pomaga odpraviti mrtvi kot in slepo cono sprejetega signala.

Žični mikrofon ima večfunkcijsko, večnamensko in večstopenjsko konfiguracijo mikrofona. Za zajemanje jezika ali pevskih vsebin se običajno uporabljajo kardioidni kondenzatorski mikrofoni, nosljivi elektretni mikrofoni pa se lahko uporabljajo tudi na območjih z relativno fiksnimi viri zvoka; za zajemanje okoljskih vplivov se lahko uporabljajo super usmerjeni kondenzatorski mikrofoni mikrofonskega tipa; za tolkala se običajno uporabljajo nizkoobčutljivi mikrofoni z gibljivo tuljavo; vrhunski kondenzatorski mikrofoni za godala, klaviature in druga glasbila; visoko usmerjeni mikrofoni za bližnji pogovor se lahko uporabljajo, kadar so zahteve glede okoljskega hrupa visoke; pri uporabi kondenzatorskih mikrofonov z enim gosjim vratom je treba upoštevati prilagodljivost velikih gledaliških igralcev.

Število in vrsto mikrofonov je mogoče izbrati glede na dejanske potrebe lokacije.

2. Sistem uglaševanja

Glavni del sistema za uglaševanje je mešalnik, ki lahko ojača, oslabi in dinamično prilagodi vhodne signale zvočnega vira različnih nivojev in impedance; s priloženim izenačevalnikom obdela vsak frekvenčni pas signala; po nastavitvi mešalnega razmerja vsakega signala kanala se vsak kanal dodeli in pošlje vsakemu sprejemniku; nadzoruje signal ojačitve zvoka v živo in signal snemanja.

Pri uporabi mešalnika je treba biti pozoren na nekaj stvari. Prvič, izberite vhodne komponente z večjo nosilnostjo vhodnih vrat in čim širšim frekvenčnim odzivom. Izberete lahko vhod za mikrofon ali linijski vhod. Vsak vhod ima gumb za neprekinjeno regulacijo nivoja in stikalo za fantomsko napajanje 48 V. Na ta način lahko vhodni del vsakega kanala optimizira nivo vhodnega signala pred obdelavo. Drugič, zaradi težav s povratno zanko in spremljanjem povratnega signala pri ozvočenju, večja kot je izenačitev vhodnih komponent, pomožnih izhodov in skupinskih izhodov, boljše je in priročnejše je upravljanje. Tretjič, za varnost in zanesljivost programa je mešalnik lahko opremljen z dvema glavnima in dvema rezervnima napajalnikoma, ki se lahko samodejno preklapljata (za prilagajanje in nadzor faze zvočnega signala) in sta vhodna in izhodna vrata po možnosti XLR vtičnici.

3. Periferna oprema

Ozvočenje na lokaciji mora zagotavljati dovolj veliko raven zvočnega tlaka brez ustvarjanja akustične povratne zanke, da so zvočniki in ojačevalniki zaščiteni. Hkrati je za ohranitev jasnosti zvoka in tudi za odpravo pomanjkljivosti v intenzivnosti zvoka potrebno med mešalnikom in ojačevalnikom namestiti opremo za obdelavo zvoka, kot so izenačevalniki, dušilci povratne zanke, kompresorji, vzbujevalniki, delilniki frekvenc in razdelilniki zvoka.

Izenačevalnik frekvence in dušilec povratne zanke se uporabljata za dušenje povratne zanke, odpravljanje zvočnih napak in zagotavljanje jasnosti zvoka. Kompresor se uporablja za zagotovitev, da ojačevalnik moči ne bo povzročil preobremenitve ali popačenja pri velikem vrhu vhodnega signala, in lahko zaščiti ojačevalnik moči in zvočnike. Vzbujevalnik se uporablja za izboljšanje zvočnega učinka, torej za izboljšanje barve zvoka, prodiranja ter stereo občutka, jasnosti in nizkih tonov. Frekvenčni delilnik se uporablja za pošiljanje signalov različnih frekvenčnih pasov do ustreznih ojačevalnikov moči, ki ojačajo zvočne signale in jih oddajajo do zvočnikov. Če želite ustvariti visokokakovosten umetniški učinek, je pri zasnovi sistema ozvočenja primerneje uporabiti 3-segmentni elektronski križanec.

Pri namestitvi avdio sistema se pojavlja veliko težav. Nepravilno upoštevanje položaja in zaporedja priključitve periferne opreme povzroči nezadostno delovanje opreme ali celo njeno pregorevanje. Priključitev periferne opreme na splošno zahteva red: izenačevalnik se nahaja za mešalnikom; dušilec povratne zanke ne sme biti nameščen pred izenačevalnikom. Če je dušilec povratne zanke nameščen pred izenačevalnikom, je težko popolnoma odpraviti akustično povratno zanko, kar ne omogoča nastavitve dušilca ​​povratne zanke; kompresor je treba namestiti za izenačevalnikom in dušilcem povratne zanke, ker je glavna funkcija kompresorja zatiranje prekomernih signalov in zaščita ojačevalnika moči in zvočnikov; vzbujevalnik je priključen pred ojačevalnik moči; elektronski križanec je po potrebi priključen pred ojačevalnik moči.

Da bi posneti program dosegel najboljše rezultate, je treba ustrezno prilagoditi parametre kompresorja. Ko kompresor preide v stisnjeno stanje, bo to negativno vplivalo na zvok, zato se poskušajte izogniti dolgotrajnemu delovanju kompresorja v stisnjenem stanju. Osnovno načelo priključitve kompresorja v glavni ekspanzijski kanal je, da periferna oprema za njim ne sme imeti funkcije ojačanja signala, kolikor je le mogoče, sicer kompresor sploh ne more igrati zaščitne vloge. Zato mora biti izenačevalnik nameščen pred dušilcem povratne zanke, kompresor pa za njim.

Vzbujevalnik uporablja človeške psihoakustične pojave za ustvarjanje visokofrekvenčnih harmoničnih komponent glede na osnovno frekvenco zvoka. Hkrati lahko funkcija razširitve nizkih frekvenc ustvari bogate nizkofrekvenčne komponente in dodatno izboljša ton. Zato ima zvočni signal, ki ga proizvaja vzbujevalnik, zelo širok frekvenčni pas. Če je frekvenčni pas kompresorja izjemno širok, je povsem mogoče, da je vzbujevalnik priključen pred kompresorjem.

Elektronski delilnik frekvence je po potrebi priključen pred ojačevalnik moči, da se kompenzirajo napake, ki jih povzročajo okolje in frekvenčni odziv različnih virov zvoka programa; največja pomanjkljivost je, da sta povezava in odpravljanje napak težavna in lahko povzročita nesreče. Trenutno so se pojavili digitalni avdio procesorji, ki združujejo zgoraj navedene funkcije in so lahko inteligentni, enostavni za uporabo in imajo vrhunsko zmogljivost.

4. Sistem za ojačitev zvoka

Pri ozvočenju je treba upoštevati, da mora ustrezati zahtevam po zvočni moči in enakomernosti zvočnega polja; pravilna namestitev zvočnikov v živo lahko izboljša jasnost ozvočenja, zmanjša izgubo zvočne moči in akustično povratno zanko; skupna električna moč ozvočenja mora biti rezervirana za 30–50 % rezervne moči; uporabljajte brezžične nadzorne slušalke.

5. Sistemska povezava

Pri medsebojni povezavi naprav je treba upoštevati usklajevanje impedance in usklajevanje nivojev. Uravnoteženost in neuravnoteženost sta relativna glede na referenčno točko. Vrednost upora (vrednost impedance) obeh koncev signala glede na ozemljitev je enaka, polariteta pa nasprotna, kar pomeni uravnotežen vhod ali izhod. Ker imata signala motenj, ki ju sprejemata oba uravnotežena priključka, v osnovi enako vrednost in enako polarnost, se lahko signali motenj medsebojno izničijo pri obremenitvi uravnoteženega prenosa. Zato ima uravnoteženo vezje boljše možnosti za dušenje skupnega načina in preprečevanje motenj. Večina profesionalne avdio opreme uporablja uravnoteženo medsebojno povezavo.

Za povezavo zvočnikov je treba uporabiti več kompletov kratkih zvočniških kablov, da se zmanjša upornost linije. Ker upornost linije in izhodna upornost ojačevalnika moči vplivata na nizkofrekvenčno vrednost Q zvočniškega sistema, se bodo prehodne karakteristike nizke frekvence poslabšale, prenosni vod pa bo povzročil popačenje med prenosom zvočnih signalov. Zaradi porazdeljene kapacitivnosti in porazdeljene induktivnosti prenosnega voda imata oba signala določene frekvenčne značilnosti. Ker je signal sestavljen iz več frekvenčnih komponent, se pri prehodu skupine zvočnih signalov, sestavljenih iz več frekvenčnih komponent, zakasnitev in slabljenje, ki ju povzročajo različne frekvenčne komponente, razlikujeta, kar povzroči tako imenovano amplitudno in fazno popačenje. Na splošno popačenje vedno obstaja. Glede na teoretični pogoj prenosnega voda pogoj brez izgub R=G=0 ne bo povzročil popačenja, absolutna brezizguba pa je tudi nemogoča. V primeru omejene izgube je pogoj za prenos signala brez popačenja L/R=C/G, dejanski enakomerni prenosni vod pa je vedno L/R.

6. Odpravljanje napak v sistemu

Pred nastavitvijo najprej nastavite krivuljo nivoja sistema tako, da je nivo signala vsakega nivoja znotraj dinamičnega območja naprave in da ne bo nelinearnega odrezovanja zaradi previsokega ali prenizkega nivoja signala, kar bi povzročilo slabo primerjavo signala in šuma. Pri nastavitvi krivulje nivoja sistema je krivulja nivoja mešalnika zelo pomembna. Po nastavitvi nivoja je mogoče odpraviti napake v frekvenčni karakteristiki sistema.

Sodobna profesionalna elektroakustična oprema boljše kakovosti ima običajno zelo ravne frekvenčne karakteristike v območju 20 Hz–20 kHz. Vendar pa po večnivojski povezavi, zlasti zvočniki, morda nimajo zelo ravnih frekvenčnih karakteristik. Natančnejša metoda nastavitve je metoda analizatorja spektra rožnatega šuma. Postopek nastavitve pri tej metodi je, da se rožnati šum vnese v zvočni sistem, ga zvočnik predvaja in se s testnim mikrofonom zajame zvok na najboljšem mestu poslušanja v dvorani. Testni mikrofon je priključen na spektralni analizator, spektralni analizator lahko prikaže amplitudno-frekvenčne karakteristike zvočnega sistema dvorane, nato pa se glede na rezultate meritve spektra skrbno prilagodi izenačevalnik, da se celotne amplitudno-frekvenčne karakteristike izravnajo. Po nastavitvi je najbolje, da z osciloskopom preverite valovne oblike vsake ravni, da vidite, ali ima določena raven popačenje zaradi odrezovanja, ki ga povzroča velika prilagoditev izenačevalnika.

Pri motnjah sistema je treba biti pozoren na: napajalno napetost mora biti stabilna; ohišje vsake naprave mora biti dobro ozemljeno, da se prepreči brnenje; vhodni in izhodni signal morata biti uravnotežena; preprečiti ohlapno ožičenje in nepravilno varjenje.