Pri izvedbi prostorskega zvoka imata tako Dolby AC3 kot DTS značilnost, da med predvajanjem zahtevata več zvočnikov.Vendar zaradi cenovnih in prostorskih razlogov nekateri uporabniki, na primer multimedijski računalniki, nimajo dovolj zvočnikov.V tem času je potrebna tehnologija, ki lahko obdela večkanalne signale in jih predvaja v dveh vzporednih zvočnikih ter poskrbi, da ljudje občutijo učinek prostorskega zvoka.To je tehnologija virtualnega prostorskega zvoka.Angleško ime za virtualni prostorski zvok je Virtual Surround, imenovano tudi Simulated Surround.Ljudje to tehnologijo imenujejo nestandardna tehnologija prostorskega zvoka.

Nestandardni sistem prostorskega zvoka temelji na dvokanalnem stereo zvoku brez dodajanja kanalov in zvočnikov.Signal zvočnega polja obdela vezje in ga nato oddaja, tako da lahko poslušalec čuti, da zvok prihaja iz več smeri, in ustvari simulirano stereo polje.Vrednost virtualnega prostorskega zvoka Vrednost virtualne prostorske tehnologije je uporaba dveh zvočnikov za simulacijo učinka prostorskega zvoka.Čeprav se ne more primerjati s pravim domačim kinom, je učinek v najboljšem položaju poslušanja v redu.Njegova slabost je, da na splošno ni združljiv s poslušanjem.Zahteve glede položaja zvoka so visoke, zato je uporaba te virtualne prostorske tehnologije za slušalke dobra izbira.

V zadnjih letih so ljudje začeli preučevati uporabo najmanjšega števila kanalov in najmanjšega števila zvočnikov za ustvarjanje tridimenzionalnega zvoka.Ta zvočni učinek ni tako realističen kot zrele tehnologije prostorskega zvoka, kot je DOLBY.Zaradi nizke cene pa se ta tehnologija vedno pogosteje uporablja v ojačevalnikih moči, televizorjih, avtoradiu in AV multimediji.Ta tehnologija se imenuje tehnologija nestandardnega prostorskega zvoka.Nestandardni sistem prostorskega zvoka temelji na dvokanalnem stereo zvoku brez dodajanja kanalov in zvočnikov.Signal zvočnega polja obdela vezje in ga nato oddaja, tako da lahko poslušalec čuti, da zvok prihaja iz več smeri, in ustvari simulirano stereo polje.

Načelo virtualnega prostorskega zvoka Ključ do realizacije virtualnega prostorskega zvoka Dolby je virtualna obdelava zvoka.Specializiran je za obdelavo prostorskih zvočnih kanalov, ki temeljijo na človeški fiziološki akustiki in psihoakustičnih načelih, pri čemer ustvarjajo iluzijo, da vir prostorskega zvoka prihaja od zadaj ali ob strani poslušalca.Uporabljenih je več učinkov, ki temeljijo na principih človeškega sluha.Binauralni učinek.Britanski fizik Rayleigh je s poskusi leta 1896 odkril, da imata človeški ušesi časovne razlike (0,44–0,5 mikrosekund), razlike v jakosti zvoka in fazne razlike za neposredne zvoke iz istega vira zvoka.Slušno občutljivost človeškega ušesa je mogoče določiti na podlagi teh drobnih Razlika lahko natančno določi smer zvoka in določi lokacijo vira zvoka, vendar je lahko omejena le na določanje vira zvoka v vodoravni smeri pred , in ne more rešiti položaja tridimenzionalnega prostorskega vira zvoka.

Aurikularni učinek.Človeška ušesna školjka ima pomembno vlogo pri odboju zvočnih valov in usmerjanju prostorskih virov zvoka.S tem učinkom je mogoče določiti tridimenzionalni položaj vira zvoka.Učinki frekvenčnega filtriranja človeškega ušesa.Mehanizem lokalizacije zvoka človeškega ušesa je povezan s frekvenco zvoka.Nizki toni 20–200 Hz so locirani s fazno razliko, srednji toni 300–4000 Hz so locirani z razliko v jakosti zvoka, visoki toni pa s časovno razliko.Na podlagi tega načela je mogoče analizirati razlike v jeziku in glasbenih tonih v ponovno predvajanem zvoku ter uporabiti različne obdelave za povečanje občutka prostorskega zvoka.Prenosna funkcija, povezana z glavo.Človeški slušni sistem proizvaja različne spektre za zvoke iz različnih smeri in to značilnost spektra je mogoče opisati z glavo povezano prenosno funkcijo (HRT).Če povzamemo, prostorsko pozicioniranje človeškega ušesa vključuje tri smeri: vodoravno, navpično ter spredaj in zadaj.

Vodoravno pozicioniranje je odvisno predvsem od ušes, navpično pozicioniranje je odvisno predvsem od ušesne školjke, pozicioniranje spredaj in zadaj ter zaznavanje prostorskega zvočnega polja pa sta odvisna od funkcije HRTF.Na podlagi teh učinkov navidezni prostorski zvok Dolby umetno ustvari enako stanje zvočnega valovanja kot dejanski vir zvoka v človeškem ušesu, kar omogoča človeškim možganom, da proizvedejo ustrezne zvočne slike v ustrezni prostorski orientaciji.